Kaj lahko storimo za boljši zrak?
več informacij
Kakovost zraka, ki ga dihamo, pomembno vpliva na naše zdravje, dobro počutje in posledično na kakovost našega bivanja. V času, ko se soočamo z izzivi podnebnih sprememb, vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi ter naraščajočimi viri onesnaževanja postaja razumevanje in spremljanje kakovosti zraka ključnega pomena za posameznike in skupnost. Največji delež k slabši kakovosti zraka prispeva promet in individualna kurišča pozimi. Zato na tej strani združujemo strokovna znanja in izkušnje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dimnikarskih služb ter drugih relevantnih institucij s področja varstva okolja, da skupaj okrepimo zavedanje o pomenu čistega zraka in odgovorne rabe energije. Poseben poudarek je tudi na informiranju o aktualnih finančnih spodbudah Eko sklada, katerih namen je izboljšanje zraka.Naše skupno poslanstvo je prebivalcem približati zanesljive informacije o vplivih onesnaženega zraka na zdravje, pomenu ustreznega ogrevanja in vzdrževanja kurilnih naprav ter praktičnih ukrepih, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu okolju. S celostnim informiranjem spodbujamo prehod na bolj trajnostne tehnologije ter podpiramo odločitve, ki zmanjšujejo emisije in izboljšujejo kakovost zraka v lokalnih okoljih.Verjamemo, da lahko le s skupnim sodelovanjem, izmenjavo znanj in skupnim posredovanjem informacij prispevamo k varnejšemu, bolj zdravemu in okolju prijaznejšemu življenju za vse. Slika je simbolična. Vir: Depositphotos. Slaba kakovost zraka škodi našemu zdravju, blaginji in okolju Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju.Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.Vzroke onesnaženja zraka, glavna sta nedvomno promet in individualna kurišča pozimi, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev (PM), dušikovih oksidov (NOx), ozona (O3) in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000–130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.VIR: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/ Povišane ravni delcev v zraku Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnem prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka in industrijskim virom priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni podnebni pogoji. Povečana raven onesnaženosti zraka z delci je bolj pogosta v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (najbolj promet pa tudi industrija, kurišča). V manjših naseljih zrak močno onesnažijo zlasti individualna kurišča.Vsi prebivalci, zlasti pa ranljive skupine (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci upoštevajmo naslednja priporočila:Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev glede na stopnjo onesnaženosti zraka;Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;Bivalne prostore (doma) učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Prostore, kjer je večje število ljudi (npr. šole, uradi), zaradi omejevanja širjenja akutnih okužb dihal učinkovito prezračujemo čim večkrat;Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre;V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati;Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč. Vir: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/povisane-ravni-delcev-v-zraku-priporocila-za-prebivalce/ Povišane ravni troposferskega ozona V poletnem času ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi.Troposferski ozon nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahko hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri. Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Ozon nastaja dokler je dovolj predhodnikov. Reakcije so bolj intenzivne, čim višja je temperatura zraka in čim močnejše je sončno sevanje, zato so koncentracije troposferskega ozona običajno najvišje poleti. Aktualne finančne spodbude Eko sklada, katerih namen je izboljšanje zraka Aktualne finančne spodbude Eko sklada za občane (fizične osebe), katerih namen je tudi zmanjšanje onesnaženosti zraka in s tem boljša kakovost zunanjega zraka: Subvencije:Javni poziv 124SUB-OBPO25 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deliJavni poziv 127SUB-SOG26 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe v posodobitev ogrevalnih naprav v skupnih sistemih starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deliJavni poziv ZER 2024 Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščineJavni poziv ZER – VZHODNA SLOVENIJA Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščineJavni poziv 126SUB-OB26 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbahJavni poziv 105SUB-sNESOB23 Nepovratne finančne spodbude občanom za skoraj ničenergijske (sNES+) stavbe Ugodni krediti:Javni poziv 81OBVSS25 Kreditiranje okoljskih naložb občanov v skupne dele starejše stavbe z najmanj tremi posameznimi deliJavni poziv 87OB26 Kreditiranje okoljskih naložb občanov Radon v stavbah: kako ga izmerimo in kako ga lahko znižamo Radon v stavbah: kako ga izmerimo in kako ga lahko znižamo Ustrezne, pravilno vgrajene in redno vzdrževane kurilne naprave, v katerih zgoreva ustrezno lesno gorivo, ne povzročajo prekomernih emisij Slika je simbolična. Vir: Depositphotos. Prekomerne emisije so prvenstveno posledica zastarelih naprav, nepravilne vgradnje in uporabe, manjkajočega vodnega hranilnika toplote, neurejenega dovoda zgorevalnega zraka, slabe kakovosti lesnega goriva ter izostanka oskrbe in nadzora, ki ju opravlja dimnikarska družba. Pogoj je ustrezno lesno gorivo, opisano v nadaljevanju. Ali bo emisij malo ali veliko, ne določa izključno lesno gorivo, ampak na prvem mestu razumevanje in upoštevanje tehnike, navodil proizvajalca, pravil in zdravega razuma ter v osnovi ustreznost in pravilna vgradnja ter uporaba kurilne naprave.Kotel na trdno gorivo. Drva v kotlu ne smejo goreti kot sveča ali samo tleti. Ko stavba toplote ne odjema, klasični kotel zapre dovod zraka in les zgoreva nepopolno. To niso emisije lesa; to so drva, ki ste jih plačali, in pri teh pogojih toplote ne oddajajo. Eden od pomembnih elementov je vodni hranilnik toplote, ki ga predpis, ki določa emisije iz malih kurilnih naprav, zahteva za naprave na naravni les, dane v uporabo po 1. aprilu 2011, in za rekonstruirane, torej tudi obstoječe klasične kotle, kadar se spreminjajo pogoji za obratovanje (sanacija dimovodne naprave, večja popravila) in kadar se želi zmanjšati emisije ter porabo goriva: najmanj 55 litrov na kW nazivne toplotne moči, pri samodejnem polnjenju 20 litrov na kW. Pri 25 kW nanese več kot 1.300 litrov. To je tudi edina realna tehnična posodobitev obstoječega klasičnega kotla, dokler se ga ne zamenja s sodobnim, z uplinjevalno tehniko in lambda sondo.Enosobna kurilna naprava. Tudi nova lončena peč ali kamin morata biti izdelana skladno s standardom iz skupine standardov za enosobne kurilne naprave EN 16510 in v skladu z evropskim predpisom, ki določa okoljsko primerno zasnovo teh naprav, dosegati predpisane emisije in jih imeti deklarirane; najvišje dovoljene vrednosti veljajo za celotno Evropo. Enosobna kurilna naprava mora imeti dokumentacijo s tehničnimi podatki, tako kot kotli pa mora biti objavljena tudi v evropski bazi EPREL. Oboje velja preveriti že pred nakupom. To je v korist manjšega onesnaževanja zraka, ohranjanja lesnega goriva, ki je pomemben vir energije v Sloveniji, manjše porabe goriva ter večje varnosti in udobja uporabnika. Ne gre pregovorno zgolj za nekakšne nadležne predpise, ampak za korist in zaščito vsakega uporabnika in vseh nas.Kamin se danes v bivalni prostor zrakotesne stavbe sme vgraditi samo tako, da obratuje neodvisno od zraka v prostoru. Tudi kuhinjska napa ali centralno prezračevanje vplivata negativno, če kamin porablja zrak iz prostora namesto iz zračnika, ki je od zunaj speljan neposredno v zrakotesno kurišče. Tudi to upoštevajte še pred nakupom in se posvetujte z dimnikarjem. Posebej pa na vse navedeno bodite pozorni v dve- ali večstanovanjskih stavbah, kjer z nepravilnostjo ogrozimo tudi druge stanovalce in vplivamo na druge naprave v lastnem stanovanju ali v stanovanjih nad nami in pod nami.Lesno gorivo. Kurite le kakovostno in zračno suho lesno gorivo; odpadki, iverne plošče ter barvano in lepljeno pohištvo v kurilno napravo ne sodijo. Voda ne gori. V prostorninskem metru sveže posekanih bukovih polen je približno 400 kilogramov vode, v enakem prostorninskem metru lesa, ki se je pravilno sušil, pa okoli 100 kilogramov. To vodo je treba najprej upariti, kar pomeni, da v peči drva najprej sušimo z lastno energijo: temperatura gorenja pade, sledijo dim, prašni delci in katranske obloge. Naravni les mora imeti skladno s predpisi in z zahtevami proizvajalca vsebnost vode pod 20 odstotki, peleti in briketi pa morajo biti skladni s standardom SIST EN ISO 17225; tudi sekanci naj bodo iz ustreznega lesa in suhi. Drva kupujte v prostorninskih metrih in vprašajte ali sami izmerite vsebnost vode; pri nakupu na maso plačate vodo.Vsako, še posebej pa novo ali rekonstruirano kurilno in dimovodno napravo prijavite dimnikarski družbi, ki z izvedbo prvega pregleda preveri izpolnjevanje tehničnih in predpisanih zahtev ter jo vpiše v državno evidenco. Neprijavljena kurilna naprava ali naprava brez pozitivnega zapisnika ne sme obratovati; s tem sta povezana tudi zavarovanje stavbe in odgovornost ob morebitnem izrednem dogodku, kot sta zastrupitev z ogljikovim monoksidom in dimniški požar.Lesno gorivo je lokalno dostopno, ni odvisno od geopolitike in je zanesljiv vir toplote v ustreznih in pravilno vgrajenih kurilnih napravah.Čeprav se zdi, da je pravil veliko, gre za stara osnovna pravila, ki jih s strokovnim inštalaterjem, pečarjem in dimnikarjem izpolnite brez razmišljanja: s kotlom si uredite oskrbo z dostopno toplotno energijo, s kaminom pa toplino v domu. Ob žledu ali drugih izrednih razmerah kamin, ki za obratovanje ne potrebuje elektrike, zagotavlja tudi neodvisen in zanesljiv rezervni vir toplote.Opomnik: prilagoditev ali zamenjava obstoječe naprave na lesno gorivopeč ali kamin, dan v uporabo do konca leta 2014, je treba po dopolnjenih dvajsetih letih od leta izdelave preveriti, prilagoditi ali zamenjati;kotel na trdno gorivo, izdelan pred avgustom 2019, je treba po dopolnjenih dvajsetih letih od leta izdelave preveriti, prilagoditi ali zamenjati. Avtor prispevka: Simon Dovrtel, Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Opomba: Strokovne vsebine s področja vplivov na zdravje in priporočil za njegovo zaščito je prispeval NIJZ.