Kaj lahko storimo za boljši zrak?

Kakovost zraka, ki ga dihamo, pomembno vpliva na naše zdravje, dobro počutje in posledično na kakovost našega bivanja. V času, ko se soočamo z izzivi podnebnih sprememb, vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi ter naraščajočimi viri onesnaževanja postaja razumevanje in spremljanje kakovosti zraka ključnega pomena za posameznike in skupnost. Največji delež k slabši kakovosti zraka prispeva promet in individualna kurišča pozimi. Zato na tej strani združujemo strokovna znanja in izkušnje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dimnikarskih služb ter drugih relevantnih institucij s področja varstva okolja, da skupaj okrepimo zavedanje o pomenu čistega zraka in odgovorne rabe energije. Poseben poudarek je tudi na informiranju o aktualnih finančnih spodbudah Eko sklada, katerih namen je izboljšanje zraka.

Naše skupno poslanstvo je prebivalcem približati zanesljive informacije o vplivih onesnaženega zraka na zdravje, pomenu ustreznega ogrevanja in vzdrževanja kurilnih naprav ter praktičnih ukrepih, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu okolju. S celostnim informiranjem spodbujamo prehod na bolj trajnostne tehnologije ter podpiramo odločitve, ki zmanjšujejo emisije in izboljšujejo kakovost zraka v lokalnih okoljih.

Verjamemo, da lahko le s skupnim sodelovanjem, izmenjavo znanj in skupnim posredovanjem informacij prispevamo k varnejšemu, bolj zdravemu in okolju prijaznejšemu življenju za vse.

Slika je simbolična. Vir: Depositphotos.

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju.

Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.

Vzroke onesnaženja zraka, glavna sta nedvomno promet in individualna kurišča pozimi, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev (PM), dušikovih oksidov (NOx), ozona (O3) in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000–130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.

VIR: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/

Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnem prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka in industrijskim virom priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni podnebni pogoji.

Povečana raven onesnaženosti zraka z delci je bolj pogosta v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (najbolj promet pa tudi industrija, kurišča). V manjših naseljih zrak močno onesnažijo zlasti individualna kurišča.

Vsi prebivalci, zlasti pa ranljive skupine (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci upoštevajmo naslednja priporočila:

• Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev glede na stopnjo onesnaženosti zraka;

• Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;

• Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;

• Bivalne prostore (doma) učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Prostore, kjer je večje število ljudi (npr. šole, uradi), zaradi omejevanja širjenja akutnih okužb dihal učinkovito prezračujemo čim večkrat;

• Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre;

• V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;

• Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati;

• Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

 Vir: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/povisane-ravni-delcev-v-zraku-priporocila-za-prebivalce/

V poletnem času ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi.

Troposferski ozon nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahko hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri.  Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Ozon nastaja dokler je dovolj predhodnikov. Reakcije so bolj intenzivne, čim višja je temperatura zraka in čim močnejše je sončno sevanje, zato so koncentracije troposferskega ozona običajno najvišje poleti.

Aktualne finančne spodbude Eko sklada za občane (fizične osebe), katerih namen je tudi zmanjšanje onesnaženosti zraka in s tem boljša kakovost zunanjega zraka:

 Subvencije:

1. Javni poziv 124SUB-OBPO25 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deli

2. Javni poziv 127SUB-SOG26 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe v posodobitev ogrevalnih naprav v skupnih sistemih starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deli

3. Javni poziv ZER 2024 Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine

4. Javni poziv ZER – VZHODNA SLOVENIJA Nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine

5. Javni poziv 114SUB-OB24 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah

6. Javni poziv 126SUB-OB26 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah

7. Javni poziv 105SUB-sNESOB23 Nepovratne finančne spodbude občanom za skoraj ničenergijske (sNES+) stavbe

 Ugodni krediti:

1. Javni poziv 81OBVSS25 Kreditiranje okoljskih naložb občanov v skupne dele starejše stavbe z najmanj tremi posameznimi deli

2. Javni poziv 86OB25 Kreditiranje okoljskih naložb občanov

3. Javni poziv 82OBEV25 Kreditiranje nakupa okolju prijaznih vozil občanom

Radon v stavbah: kako ga izmerimo in kako ga lahko znižamo